Nikoli se nisem kaj posebej poglabljal v arhitekturo. Zame je bilo to vedno nekaj oddaljenega, niti pa me ni kaj preveč zanimalo. A vse se je spremenilo, ko se je začela tista večja prenova moje nove hiše. To sem podedoval, tako da sem imel končno priložnost, da se preselim na svoje. Ampak s tisto hišo nisem bil najbolj zadovoljen, ter sem se odločil za kar konkretno prenovo in modernizacijo. Takrat sem lahko prvič spoznal, kaj sploh je arhitektura.
Na začetku sem si sicer naivno mislil, da bo proces precej enostaven. Dogovoril se bom za nek preprost načrt, najel delavce, oziroma se dogovoril s kakšnim podjetjem in to bi bilo to. A hitro sem ugotovil, da reči niso niti približno tako enostavne. Sprva je bilo potrebno urediti kar nekaj pravnih zadev, nato pa se dogovoriti še z arhitektom. Tako so se reči zakomplicirale že na začetku. Po ureditvi tistih začetnih papirjev sem se nato dobil z arhitektom, da bi naredila tisti pravi načrt. A ta proces je bil precej zahteven, kajti arhitektura ni tako enostavna. V glavi sem imel ideje in svoje načrte, kaj bi rad dosegel. A nisem imel nobene prave slike. Zato sem lahko arhitektu le opisal tiste moje približne ideje, kako želim, da bi hiša na koncu izgledala. Zato sem bil na začetku precej skeptičen, če bo načrt sploh uspel. A arhitekt me je resnično presenetil. Nekako je znal razumeti vse tiste moje ideje ter je ustvaril načrt, kateri me je resnično navdušil. Pri tem mi je dodatno pomagalo tudi sodelovanje z ekipo KOGI inženiring, ki je prevzela del usklajevanja in mi prihranila čas.
Tako se je počasi začela gradnja, sam pa sem lahko spremljal, kako je arhitektura postajala fizična, torej kako so se tiste ideje počasi gradile. Zato imam danes veliko več spoštovanja in pa sploh zavedanje za to, kaj je arhitektura in da brez tega praktično ne gre. Ta je prava umetnost, ki oblikuje vse ideje, ki jih imamo v glavi.