Nikoli nisem zares razumel, od kod vse navdušenje okoli savn. Zdele so se mi kot nekaj, kar pač obstaja, a ni nič tako posebnega, da bi o tem neprestano govoril ali se temu posebej posvečal. Zdelo se mi je tudi, da savne ne morejo biti posebej prijetne. Že sam pomislek na občutek, ko sediš v zaprtem, razgretom prostoru in se potiš, mi ni bil prav nič privlačen. Priznam pa, da sem bil vedno v dilemi, ali se morda motim. Čudno mi je bilo, da vsi govorijo same dobre reči o savnah, saj skoraj nikoli nisem slišal, da bi bile savne slabe ali da kdo v njih ne bi užival.
Pred časom pa je prijateljem končno uspelo, da so me prepričali, in smo se skupaj odpravili v savno. Oni so to res zagovarjali, saj so trdili, da se že po nekaj minutah počutiš veliko bolje. Prav to me je prepričalo, da poskusim in vidim, zakaj so savne tako priljubljene. Rezervirali smo si termin in se čez nekaj dni že odpravili na ta “tretma”.
Danes pa na savne gledam povsem drugače. Nikoli si ne bi mislil, da me bodo kdaj tako navdušile, kot so me takrat. Po nekaj minutah sedenja v savni sem se res počutil veliko bolje. Ta občutek ni bil le začasen, temveč se je obdržal še nekaj dni. Tako sem lahko izboljšal svoje splošno počutje, kar mi je bilo res zelo všeč. Zato so savne postale del moje rutine. Niso mi bile več tuje, s prijatelji pa smo se tja začeli odpravljati precej bolj pogosto — približno vsaka dva tedna, včasih malo prej, včasih malo kasneje.